Na področju požarne varnosti izvajamo naslednje strokovne naloge:
Lastnik ali uporabnik poslovnega, industrijskega ali stanovanjskega objekta (razen družinske stanovanjske hiše) mora sprejeti Požarni red. Pravno podlago predstavlja Pravilnik o požarnem redu (Ur. list RS, št. 52/07). Požarni red predstavlja osnovni dokument, s katerim lastnik ali najemnik prostorov opredeli organizacijo požarnega varstva. V njem so tako opredeljene odgovornosti in dolžnosti odgovornih oseb, zaposlenih in obiskovalcev, opredeljeni so preventivni ukrepi za preprečevanje nastanka požara in ukrepi ob nastanku požara. Požarni red ima priloge, določene v pravilniku:
Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Ur. list RS, št. 70/96) določa, da morajo oceno požarne ogroženosti izdelati:
načrtovalci ukrepov varstva pred požarom pri graditvi in rekonstrukciji objektov, za katere je obvezna izdelava študije požarne varnosti, lastniki in uporabniki poslovnih ter industrijskih objektov in lokalne skupnosti pri pripravi načrtov varstva pred požarom.
Ocena požarne ogroženosti je sicer sestavni del Požarnega reda. Na njeni podlagi se določajo ukrepi varstva pred požarom, predvsem roki za usposabljanje zaposlenih ter priloge požarnega reda.
V Uredbi o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS, št. 3/02, 17/02, 17/06 in 76/08) je določeno kdo in na kakšen način mora izdelati in sprejeti načrte zaščite in reševanja. Načrt zaščite in reševanja je razčlenjena zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih ali drugih nesrečah. Načrt temelji na oceni ogroženosti in predlogu za zaščito, reševanje in pomoč, ki izhajajo iz teh ocen ter razpoložljivih silah in sredstvih.
Načrte zaščite in reševanja morajo poleg države in lokalnih skupnosti izdelati in sprejeti še organizacije, ki:
imajo na svojem območju nevarne snovi v količinah enakih ali višjih od količin, navedenih v prilogi Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjšanju njihovih posledic,
v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo jedrske snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline, ki niso zajeti v prejšnji alinei, ali opravljajo dejavnost oziroma upravljajo sredstva za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče; za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo, upravljajo velike infrastrukturne in druge sisteme; za nesreče, ki jih lahko povzročijo zaradi motenj v delovanju ali zaradi opustitve dejavnosti.
Načrt se mora izdelati za vsako vrsto nesreče posebej. Obsega načrt ter dodatke in priloge k načrtu.
Z njim se opredelijo:
Pravilnik o požarnem redu (Ur. list RS, št. 52/07) določa pogoje, ko je potrebno za objekte izdelati požarni načrt ali načrt evakuacije. V sedmem členu omenjenega pravilnika je določeno, da je potrebno požarni načrt izdelati za objekte, kjer obstaja srednja, srednja do povečana, velika ali zelo velika požarna ogroženost, kar je razvidno iz ocene požarne ogroženosti.
Požarni načrt mora v skladu s prejšnjim členom vsebovati prikaz objekta v prostoru in prikaz požarnovarnostne ureditve objekta, in sicer tako da se prikaže:
Deseti člen Pravilnika določa pogoje za objekte za katere je potrebno izdelati načrt evakuacije. Tega je potrebno izdelati za bolnice, domove za ostarele, šole, hotele in druge objekte, ki so namenjeni nastanitvi gostov, ter za objekte, kjer se lahko začasno zbere več kot 100 ljudi. V teh objektih mora biti v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se zbirajo ljudje, izobešen načrt evakuacije. Načrt evakuacije temelji na požarnem načrtu.
V načrtu evakuacije je vrisan položaj posamezne sobe ali posameznega prostora (z mestom nahajanja), pot evakuacije, zbirno mesto, mesta, kjer so nameščena ročna gasilna sredstva, in položaj ročnih javljalnikov požara.
Za sobe, ki so namenjene nastanitvi gostov, veljajo posebni pogoji. Tukaj biti poleg načrta evakuacije izobešeno tudi navodilo za ravnanje v primeru požara, in sicer v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Na območjih, kjer živijo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, morajo biti navodila tudi v jeziku posamezne narodne skupnosti.
Delodajalec mora na podlagi Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01) poskrbeti, da je vsak delavec, ki je redno ali začasno oziroma občasno zaposlen pri njem, poučen o varstvu pred požarom. Usposabljanje je potrebno izvesti ob nastopu dela, premestitvi na drugo delovno mesto, spremembi ali uvajanju nove delovne opreme, spremembi ali uvajanju nove tehnologije ter periodično na podlagi ocene požarne ogroženosti.
Poglavitni namen usposabljanja zaposlenih iz varstva pred požarom je, da se zaposleni seznanijo z ukrepi za preprečevanje nastanka požara, kakor tudi z ukrepi ob nastanku požara (oz. ostalih naravnih in drugih nesreč). Zaposleni se tako usposobijo za gašenje požarov in reševanje ljudi, živali ter premoženja, ogroženega zaradi požara. Osvojijo potrebna znanja in veščine za uporabo opreme in naprav za gašenje požarov ter se seznanijo z varno evakuacijo.
Usposabljanje se izvede po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varstvo pred požarom. Delavce se seznani predvsem o pogojih na delovnem mestu v posameznem poslovnem ali industrijskem objektu (delovnih razmerah), nevarnostih za nastanek požara ali eksplozije, preventivnih ukrepih, normativih, standardih ter o tehničnih predpisih za varstvo pred požarom, opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom ter uporabi sredstev za gašenje začetnih požarov. Delavce se seznani s potmi za izhod v sili in z zbirnim mestom po končani evakuaciji.
Po usposabljanju se izvede teoretični in praktični preizkus usposobljenosti. Oba preizkusa znanja mora delavec opraviti pozitivno.
Naročniku usposabljanja se izda zapisnik o uspešno/neuspešno opravljenem preizkusu teoretične in praktične usposobljenosti za vsakega delavca posebej.