Na področju varnosti in zdravja pri delu opravljamo naslednje strokovne naloge:
Delodajalec mora vsakega zaposlenega (redno, honorarno, pogodbeno, začasno, preko mladinskega servisa?) na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 43/11) usposobiti za varno opravljanje dela. Usposabljanje je potrebno izvesti ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delovno mesto, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo, ob bistveni spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu ter pred pretekom roka, ki je določen za občasne preizkuse usposobljenosti za varno delo v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, vendar ta rok ne sme biti daljši od dveh let. Namen usposabljanja delavcev za varno in zdravo opravljanje dela je pridobivanje znanj, spretnosti in navad ter seznanjanje z nevarnostmi in škodljivostmi na delovnem mestu ter ukrepi za odpravo le-teh. S pravilnim izvajanjem teh ukrepov se delavci učinkovito varujejo pred poškodbami pri delu in boleznimi, povezanimi z delom. Tako da lahko varno opravljajo svoje delo brez posledic za zdravje do upokojitve. Usposabljanje se izvede po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno in zdravo delo, ki je izdelan na podlagi ocene tveganja in se prilagaja posebnostim delovnega mesta. Usposabljanje se izvaja teoretično in praktično in sicer:
Oba preizkusa znanja mora delavec opraviti pozitivno.
Naročniku usposabljanja za varno delo se izda zapisnik o uspešno/neuspešno opravljenem preizkusu teoretične in praktične usposobljenosti za vsakega delavca posebej.
Izjava o varnosti z oceno tveganja predstavlja osnovni dokument, notranji pravni akt podjetja, s katerim se vzpostavi sistem varnosti in zdravja pri delu v organizaciji. S tem dokumentom se zagotovi, da je vsak zaposleni preko svojega delovnega mesta vključen v ta sistem. Vsak delodajalec (šteje se tudi kmet ali fizična oseba, ki sam ali s člani svojih gospodarstev oziroma z družinskimi člani opravlja kmetijsko, pridobitno ali drugo dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje drugih oseb) mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki.To obvezo določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 43/11).
Z Izjavo o varnosti z oceno tveganja se določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter se jo dopolnjuje ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja.Namen sprejetja izjave o varnosti je ugotovitev možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter na podlagi ocene tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar določiti ukrepe za varno in zdravo delo. Končni cilj je zagotoviti, da nihče ne bo poškodovan, ne bo zbolel zaradi dela, ki ga opravlja in ne bo imel ob odhodu v pokoj nobenih zdravstvenih posledic zaradi opravljanja svojega dela.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) in podzakonski predpisi za delovno opremo določajo, da mora delodajalec zagotavljati delavcem brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in naravnega okolja.
V ta namen se opravijo pregled in preizkus delovanja ter meritve, s katerimi se ugotovi ali je delovna oprema pravilno nameščena in ali deluje v skladu s predpisi in navodili proizvajalca. O brezhibnosti delovne opreme se izda poročilo o pregledu in preizkusu.
Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list SRS, št. 35/88) predpisuje predhodne in periodične preglede in preizkuse delovne opreme.
S pregledi in preizkusi delovne opreme se ugotavlja ali so izvedeni predpisani varstveni ukrepi ter upoštevani standardi in tehnični predpisi in ali so sredstva za delo varna.
Delovno opremo se pregleduje in preizkuša pred pričetkom njihove uporabe, po rekonstrukciji, po strojelomu, premestitvi na drugo lokacijo ali po daljšem času nedelovanja. Vse to z namenom da se ugotovi ali so nastale takšne spremembe, ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje delavcev.
Pri tem se upošteva
Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. list RS, št. 101/2004) predpisuje, da morajo delodajalci zagotavljati periodične preglede in preizkuse delovne opreme v rokih, ki jih določi proizvajalec. V primeru, da proizvajalec ne določi rokov za periodične preglede, mora delodajalec zagotoviti periodične preglede in preizkuse v rokih, ki ne smejo biti daljši od 36 mesecev.
Pri pregledih se ugotavlja zlasti:
O pregledu in preizkusu se sestavi zapisnik. Na podlagi zapisnika o pregledu in preizkusu se sestavi poročilo o pregledu in preizkusu.
Izvajanje pregledov in preizkusov delovne opreme sme delodajalec zupati le pooblaščenim organizacijam z dovoljenjem za delo.
Meritve toplotnega udobja se izvajajo v zimskem oziroma letnem obdobju, po potrebi pa tudi v prehodnem obdobju leta, ko zunanje temperature niso izrazite za letno ali zimsko obdobje. Namen meritev je ugotavljanje ustreznosti danih fizikalnih parametrov glede na predpisane vrednosti.
V skladu z izmerjenimi vrednostmi in z upoštevanjem vrste ter teže dela, kakor tudi vrste in izolativnosti obleke ki jo nosijo delavci pri opravljanju dela se toplotne razmere v delovnem okolju ocenjujejo po indeksih (toplotno udobje, delo na vročem, delo na mrazu).
Vse ugotovitve zapišemo v zapisnik, na podlagi katerega izdamo poročilo o preiskavah delovnega okolja.
Meritve se opravi prvič ob začetku dela, nato se opravljajo periodično v zakonsko določenih rokih. Periodične meritve so namenjene permanentnemu preverjanju stanja in so potrebne zaradi ugotavljanja sprememb, ki so se s časom zaradi neopaženih vzrokov lahko dogodile v proizvodnem ali delovnem postopku. Gre za spremembe, ki lahko odločilno vplivajo na delovno okolje in zajemajo npr. okvare prezračevalnih sistemov, neprimerno delovno obleko, neustrezno organizacijo dela, spremembe delovnih mest...
Roke za preiskave delovnega okolja določa Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Ur. list SRS, št. 35/88). V skladu s tem pravilnikom rok ne sme biti daljši od treh (3) let.
Izvajanje meritev in ocenjevanje sme delodajalec zaupati le pooblaščenim organizacijam s pridobljenim dovoljenjem za delo.
Parametre, ki določajo svetlobne razmere merimo na delovnih površinah ali v delu prostora, kjer se delo opravlja. Opravljamo tako meritve osvetljenosti kot tudi meritve svetlosti na delovnih mestih. Na podlagi meritev in ostalih podatkov pridobljenih na terenu ocenjujemo primernost svetlobnih razmer v skladu s predpisanimi vrednostmi.
Vse ugotovitve zapišemo v zapisnik, na podlagi katerega izdamo poročilo o preiskavah delovnega okolja.
Meritve se opravi prvič ob začetku dela, nato se opravljajo periodično v zakonsko določenih rokih. Periodične meritve so namenjene permanentnemu preverjanju stanja in so potrebne zaradi ugotavljanja sprememb, ki so se s časom zaradi neopaženih vzrokov lahko dogodile v proizvodnem ali delovnem postopku. Gre za spremembe, ki lahko odločilno vplivajo na delovno okolje in zajemajo npr. izrabljenost svetil, pregorelost svetil, zaprašenost svetila, spremembe delovnih mest...
Roke za preiskave delovnega okolja določa Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Ur. list SRS, št. 35/88). V skladu s tem pravilnikom rok ne sme biti daljši od treh (3) let.
Izvajanje meritev in ocenjevanje sme delodajalec zaupati le pooblaščenim organizacijam s pridobljenim dovoljenjem za delo.
Izpostavljenost delavcev previsokemu hrupu je povezana ne le s poklicnimi boleznimi, temveč tudi s posledicami v obliki odškodnin za okvare sluha in povečanega tveganja za varnost in zdravje pri delu.
Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 43/11) presoditi razmere glede hrupa kateremu so delavci izpostavljeni, presojo utemeljiti in zagotoviti meritve ravni hrupa.
Na podlagi meritev hrupa na delovnem mestu in na podlagi Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ur. list RS, št. 17/06) ocenimo obremenjenost delavca s hrupom, v skladu s predpisanimi mejnimi in opozorilnimi vrednostmi izpostavljenosti v osemurnem delavniku ter koničnimi ravnmi zvočnih tlakov. Vse ugotovitve zapišemo v zapisnik, na podlagi katerega izdamo poročilo o preiskavah delovnega okolja.
Meritve se opravi prvič ob začetku dela, nato se opravljajo periodično v zakonsko določenih rokih. Periodične meritve so namenjene permanentnemu preverjanju stanja in so potrebne zaradi ugotavljanja sprememb, ki so se s časom zaradi neopaženih vzrokov lahko dogodile v proizvodnem ali delovnem postopku. Gre za spremembe, ki lahko odločilno vplivajo na delovno okolje in zajemajo npr. izrabljenost ležajev in transporterjev, skrhanost in neustreznost rezil, nepravilne posege na strojih, spremembe delovnih mest...
Roke za preiskave delovnega okolja določa Pravilnik o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Uradni list SRS, št. 35/88). V skladu s tem pravilnikom rok ne sme biti daljši od treh (3) let.
Izvajanje meritev in ocenjevanje sme delodajalec zaupati le pooblaščenim organizacijam s pridobljenim dovoljenjem za delo.
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/1999) zahteva, da mora delodajalec z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da je v delovnih prostorih vedno dovolj svežega zraka glede na delovne postopke in fizične obremenitve delavcev pri delu. Dovodi in odvodi zraka iz prezračevalnih ali klimatskih naprav pa morajo biti izvedeni tako, da delavci na delovnih mestih niso izpostavljeni neposrednemu zračnemu toku. Prezračevalne naprave, s katerimi se prezračuje delovne prostore je potrebno redno čistiti in vzdrževati tako, da delujejo brezhibno.
Ustreznost prezračevalnega sistema glede na namembnost prezračevanega prostora (prodajni prostori, restavracije, bari, kuhinje, sanitarije in drugo) ocenjujemo na podlagi izmerjenih vrednosti in glede na izvedbo prezračevalnega sistema. Pri tem upoštevamo tudi zahteve Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/2002). Vse ugotovitve zapišemo v zapisnik, na podlagi katerega izdamo poročilo o preiskavah delovnega okolja.
Izvajanje meritev in ocenjevanje sme delodajalec zaupati le pooblaščenim organizacijam s pridobljenim dovoljenjem za delo.
Reševanje posledic prekomernega hrupa ni zadostna samo z uporabo osebne varovalne opreme saj hrup poleg okvare sluha, povzroča tudi vrsto drugih zdravstvenih težav. Zato imajo pred uporabo osebne varovalne opreme prednost drugi tehnični in organizacijski ukrepi. Delodajalec je dolžan v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS št. 43/11) delavcem zagotoviti varno in zdravo delo, kar se nanaša tudi na delo, ki ne poteka v hrupnem okolju.
Hrup na delovnem mestu je možno sanirati na več načinov, sestavljenih iz posameznih ukrepov, ki se lahko glede na okoliščine med seboj kombinirajo:
Če je zgornja opozorilna vrednost hrupa prekoračena mora delodajalec na podlagi ocene tveganja izdelati in izvesti program sanacije za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev hrupu. Delodajalec mora delovna mesta na katerih je prekoračena zgornja opozorilna vrednost hrupa, označiti z varnostnimi znaki, v kolikor je primerno in izvedljivo pa tudi razmejiti tako delovno mesto od ostalih in omejiti dostop do njih.
Za ustrezno izbiro načina sanacije hrupa izdelamo, po opravljenih meritvah, analizo obstoječega stanja in določimo možne načine sanacije. Pri tem se upošteva pravilo optimalne rešitve, kako s čim manjšimi stroški odpraviti ali vsaj zmanjšati in omejiti delavčevo izpostavljenost škodljivemu hrupu na delovnem mestu.